Prva ideja je, da pogledamo, kaj na tem področju že imajo. Zelo pogosto se najde kakšen pravilnik o inovacijah. Ponudi se ideja, da ta pravilnik prenovimo.

Kaj pomeni prenova pravilnika? Pomeni, da ostanemo v istih tirnicah. Če danes pravilnik deluje zelo

slabo in prispeva minimalno k dvigu inovativnosti, je velika verjetnost, da po prenovi ne bo bistvenih sprememb. Novih izzivov ne moremo reševati s starimi orodji. Stara orodja namreč že določajo način reševanja, precej ostro rišejo definicijo inovativnosti in zelo težko  stopimo preko teh okvirov. In večina pravilnikov v slovenskih podjetjih ureja način zbiranja in vrednotenja idej od posameznikov. Polje inovativnosti pa je seveda bistveno širše od nabiralnika za dobre ideje. Napraviti moramo preskok preko birokratske in smetarske inovativnosti.

Če podjetje pravilnika nima, ali se naj loti njegove izdelave. Kdaj  že morda. A prvi korak to prav gotovo ni.

Predpogoj

Nulti korak je odločitev in predanost vodstva za inovatinost. Odlično je, če se ta predanost pokaže v močnih simbolnih dejanjih vodstva. Če tega koraka ni in ni predanosti vodstva, je najbolje zgodbo končati ali pa pozabiti, da bi lahko podjetje naredilo kakršen koli preboj na področju inovativnosti.

Začetek

Prvi korak je zbrati skupino ključnih ljudi, ki imajo kompetence in odgovornosti za razvoj tega področje. tej skupini je potrebno dati čas in prostor ter po možnosti še moderatorja, da začnejo sami razmišljati izven obstoječega okvira, da pogledajo na veliko sliko in začrtajo model razvoja inovativnosti prav za to podjetje.

Nadaljevanje

Šele naslednji koraki so lahko in tudi morajo biti bolj strukturirani. Postavljamo konkretna vprašanje, iščemo konkretne rešitve, oblikujemo inovacijsko strategijo, postavljamo sistem vodenja inovacij. Zelo težko vlivamo vodo v narobe obrnjen lijak.

Posted on marec 15th, 2010 under Inovativnost, Razmislek • Tags: inovacije, Inovativnost, strateško načrtovanje. • RSS 2.0 feed • Leave a response, or trackback