Inovativnost v visokem šolstvu
V petek sem se udeležil konference Spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti v visokem šolstvu, ki sta jo soorganizirali Visoka poslovna šola DOBA Maribor in Vibacom. Veliko zanimivih in uporabnih iskric sem nabral.
Sama tema me seveda nagovarja. V visokem šolstvu je veliko prostora za inovativnost. Gre pravzaprav za dve vrsti inovativnost:
- inovativnost in inoviranje pedagoškega procesa. Če drži, da je še vedno izjemno veliko enosmerne komunikacije ex catedra, potem je prostor skoraj neskončno velik.
- omogočanje študentske inovativnosti, ki daje študentom pozitivno povratno informacijo in krepi njihovo strokovno samopodobo.
Oboje seveda potrebujemo. Inovativnost pedagoškega procesa vodi do večje uspešnosti poučevanja in do študentov, ki bolje obvladajo znanja in veščine stroke. Sam sem pri svojih usposabljanjih uporabljal seminar preko Witterja, spletinar, managerske igre, odprti prostor, skupino skavtov sem na silvestrovo napotil, da si poiščejo prenočišče in še kaj. Možnosti, kako posredovati znanje in še posebej omogočati učenje, je zelo veliko. Nove tehnologije pa ta prostor še odpirajo in inovativnost pripelje do uveljavljanja novih uspešnih in učinkovitih metod.
Nekaj visokošolskih praks je bilo tudi predstavljenih. Če je na eni fakulteti nemogoče priti do medpredmetnega sodelovanja, potem je več kot odličen model medfakultetnega sodelovanja pri studijskem programu mehatronike, kjer sodelujeta Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Projektno delo študentov je konkreten del študija in ravno to omogoča njihovo inovativnost in (pozitivno) povratno informacijo ter nenazadnje graditev strokovne (pozitivne) samopodobe.
Osebno me je nagovorilo predavanje Davida White, ki je poudaril pomen zgodb pri ustvarjanju inovacij. Zgodba ima metaforičen jezik in prav zto pušča stvari odprte in pušča prostor za ustvarjalnost in prostor za soustvarjalce zgodbe. Če predstavim svoj cilj oz. poslanstvo z zelo konkretnimi dejstvi, so stvari določene in zaprte. Če predstavim to z zgodbo, se v tej zgodbi lahko marsikdo prepozna in želi postati del zgodbe. White ponazori moč zgodb oz. prilik s Kristusom, ki je na praktično vsa vprašanja odgovarjal z zgodbami. In o teh zgodbah govorimo še danes in še danes odpirajo vedno nove perspektive. Še danes po 2000 letih so ti odgovori aktualni. Če bi dal zelo konkretne in jasne odgovore, bi danes bili ti odgovori zastareli, ne bi odpirali prostora interpretacije.V eni minuti, ki jo imamo običajno na voljo, da prepričamo investitoraj o svoji ideji, je zgodba, edini uspešni način. Cilje, je ta, da investitor dobi željo postati del te zgodbe.
Barica Marentič Požarnik je izpostavila močnega učitelja, ki se upa spustiti v dialog s študenti. Ta moč pa temeljiv nejgovi profesionalni kompetenci, v kateri povezuje poglobljeno znanje, zavzetost in usposobljenost za znanstveno raziskovlano delo in za pedagoško dejavnost.
Nastja Mulej je izpostavila, da se lahko naučimo tudi mišljenja in seveda se lahko naučimo tudi ustvarjalnega mišljenja, če preskočimo iz razmišljanja “kaj je” v razmišljanje “kaj bi lahko bilo”.
Pomembne je tudi premislek Matjaža Muleja o pomembnosti in potrebnosti inovacij vrednot, kulture, etike in norm v smeri k družbeni odgovornosti in sonaravni družbi.
Odlična konferenca, ki je začela odpirati področje, kjer je lahko dodana vrednost za družbo izjemno velika.

V podjetju Vizor vzpodbujamo razvoj inovativnosti in inovacijske klime. Širok 360 stopinjski pogled na razvojne možnosti.


