Optimizem: inovacijske smernice za negotove čase
Nekaj tednov nazaj je izšla zanimiva knjiga Scotta Anthonija: The Silver Lining: An Innovation Playbook for Uncertain Times. Knjige še sicer nisem prebral, spremljam pa blog na to temo. Avtor je pripravil preprost seznam nalog, ki jih je potrebno narediti in na nek način predstavljajo povzetek knjige:
- Ali prepoznavate današnje zahteve za spremembe?
- Ali se ukvarjate s inovacijskim potencialom v prihodnosti?
- Ali imate proces, s katerim preudarno prečistite vaš portfolijo inovacij?
- Ali imate jasno soglasje o eni do treh vrhunskih priložnosti za rast?
- Ali se vedno vprašate “Kako stranke definirajo več?” preden prosite ljudi, da naredijo več?
- Povezujete tehnološki eksperiment (”lahko?”) s strateškim eksperimentom (“ali naj“)?
- Ali neprestano iščete načine, kako deliti inovacijsko breme, da zmanjšate inovacijsko tveganje?
- Ali imate v podjetju načrt “kako ljubiti ljubeznivi konec” v obstoječih in porajajočih se trgih (in se ne trgati za ljubeč sedanji trenutek)?
- Ali vodite vaše inovacijsko strukturo preko sistema in strukture, ki zagotavlja ponovljivost inovacij.
- Ali imate načrt, kako pomagati voditeljem, da se sami preobrazijo.
Se precej strinjam s temi elementi in njihovo potrebnostjo. Precej dobro pa tudi razumem, da ni veliko res inovativnih idej in podjetij. Č e na hitro pogledamo, sploh ne gre za neke procese in tehnologijo invativnosti. Gre za sodelovanje, soglasje, deljenje, pogled v prihodnost. Gre za stvari, ki v precejšnji meri sodijo na področje osebnega razvoja in pomembnih stvari v smislu Coveyeve matrike nujno-nenujno, pomembno-nepomembno. Tukaj se pokaže klasična težava vzeti si čas takrat, ko se ti izjemno mudi in te preganjajo same nujne stvari. A tudi šoferji Formule 1 si vzamejo čas za polnjenje goriva in menjavo gum. Res, da sta tam ta dva procesa dodelana do popolnosti, a še veno se je treba ustaviti.

V podjetju Vizor vzpodbujamo razvoj inovativnosti in inovacijske klime. Širok 360 stopinjski pogled na razvojne možnosti.

