V petkovih Finacah je bil objavljen moj članek z naslovom Do kdaj bo Guttenberg še spal in govori o inovativnosti na področju tiskarstva in deloma papirništva. V nadaljevanju objavljam ta članek.

Kdaj pa kdaj se znajdem v situaciji, ko bi si želel možnosti poslati datoteko na nek naslov, vsebino tam stiskajo, jo vložijo v kuverte in pošljejo na izbrane naslove ali pa mi pošljejo izbrano število izvodov. Vsaj za eno podjetje vem, da to omogoča.
Pred nekaj tedni je prišla na trg nova verzija Kindle - Amazonovega elektronskega bralnika knjig. In na Amazonu seveda več kot 230.000 knjig v elektronski obliki tudi ponujajo oz. prodajajo.

Poslovni partner mi je povedal, da je želel pri naročenem časopisu – dnevniku ohraniti le spletni dostop in se odpovedati papirnati obliki. Ni bilo mogoče.
Pred kratkim sem natisnil knjigo, ki je prosto dostopna na spletu, da se jo pa tudi kupiti v papirnati verziji.

Nekaj primerov, ki se dotikajo tiskarstva in industrije papirja. Po eni strani predstavljajo inovacije na tem področju, po drugi strani pa konkurenco ali celo potencialno rušilno inovacijo, ki lahko eno ali drugo industrijsko panogo zruši.

Zadnja prava rušitev v tej panogi ja bila Guttenbergova – izum tiska - pred slabimi 600 leti. Enostaven, hiter in poceni tisk je prevladal na vseh področjih pisane besede. In potem so se dogajale samo še delne izboljšave – vključno z namiznim založništvom, ki ga je omogočil računalnik.
Ne moremo natančno vedeti, kdaj se bo pojavil novi Guttenberg. Morda je to Projekt Guttenberg, ki ponuja zastonj e-knjige. V zadnjem mesecu so jih prenesli na svoje računalnike več kot 2 milijona. Če Amazon svoje e-knjige zaračuna, jih Projekt Guttenberg daje zastonj.

In kaj poskuša ta uvod povedati? Dve stvari. Konkurenca tiskarskim podjetjem niso predvsem tiskarska podjetja, ampak svetovni splet, Amazonov Kindle, vse cenejši barvni laserski tiskalniki in še kaj. In to ni nujno le konkurenca, ampak tudi prostor potencialnih inovativnih možnosti in sinergij za obstoječe ponudnike. In druga stvar: papir in tisk se trdovratno držita že 600 let. Pred 20 ali 30 leti so jima obljubljali zanesljivo smrt, a danes se tiska več kot kadarkoli prej. To pa seveda ne pomeni, da bo skozi tako. Veliko stvari je bilo v svojem času izjemno trdnih, pa danes ni več duha ne sluha o njih. Spomnimo se samo diskete, na katero nismo že dolgo mogli spraviti ene same kvalitetne fotografije, pa je še kar vztrajala.

Pomembno je, kako se podjetje definira: lahko je proizvajalec papirja, lahko pa je proizvajalec nosilcev informacij. Lahko je tiskarsko podjetje, lahko pa podjetje, ki informacije zabeleži na najprimernejši medij. Čutite razliko. Prostor inovativnosti v tiskarskem podjetju je bistveno ožji kot pa v podjetju, ki beleži informacije na najprimernejši medij. V povezavi s tem mi prihaja na misel zgodba o kitajski tovarni zobne paste, ki nam jo je na seminarju povedal prof. Shoji Shiba. Najprej so delali zobno pasto, potem so začeli proizvajati surovine za zobno pasto in nadaljevali z izdelavo strojev za proizvodnjo zobne paste. Danes pa so svetovalno podjetje za zdravje zob. Preobrazbe tega podjetja so izjemne. Prof. Shiba jih imenuje preboji. Edino kar je ostalo enako, je povezanost z zobmi. Od definiranja vašega posla je odvisno, kaj bo ostalo enako. Boste povezani s papirjem ali pa z nosilci informacij ali pa vas sploh ne bo več.

Tudi če ostanemo povezani s papirjem oz. s tiskarskim poslom je potrebno delati na dveh področjih: odprtosti za radikalne inovacije in hkrati na inkrementalnih oz postopnih inovacijah obstoječega. V obeh primerih je potrebno izstopiti iz ustaljenih miselnih modelov. Ti nas vedno znova pripeljejo  na že stare kraje, tako kot so konji svoje lastnike sami vedno pripeljali domov. Za izstop iz okvirjev potrebujemo kakšno ekskurzijo na kraje z visokim potencialom za naš posel. Morda bi bil takšen kraj P & G, kjer so uspeli s tiskanjem na čips – vsak krompirček v pakiranju s svojo sličico. Navdihujoč bi lahko bil tudi oglede katere od televizijskih hiš. Tiskajo sicer bolj malo, beležijo pa informacije na medij. Podjetje, kjer delajo aplikacije za elektronski papir lahko prav tako odpre širok inovativni potencial. Takšna ekskurzija mora biti načrtovana in že vnaprej moramo premisliti, kaj bi radi izvedele in videli. Po obisku se vprašamo, kaj je glavno gibalo razvoja tega kraja – podjetja in kaj lahko dobimo iz tega za razvoj našega podjetja. To je eden od elementov načrtovane odprtosti za radikalnost. V klasični dejavnost – kar tiskarstvo in papirništvo brez dvoma sta – je nemogoče priti na vrh brez radikalne inovacije.

Na področju inkrementalnih inovacij je razpon možnosti izjemno širok. Vse možnosti posegajo na področje povečanja zadovoljstva strank. Pri iskanju izboljšav oz. ovacij lahko posegamo na naslednja področja:

• Skozi kaj morajo iti stranke, da lahko kupijo vašo storitev (lažje oddajanje gradiva v tisk in sprejem izdelkov, neprestana dostopnost storitve),
• večja fleksibilnost spreminjanja in dopolnitev izdelka, ko je že v procesu izdelave (tiskanja)
• tisk na druge medije
• povečanje obstojnosti natisnjenega
• širitev obsega izdelka (katere komplementarne elemente lahko vključimo v izdelek oz. storitev in s tem prinesemo dodano vrednost stranki)
• kako odgovarjati na potrebe strank, ki jih druga podjetja ignorirajo (mala podjetja, ljubiteljski pisatelji in pesniki, ki bi radi izdali knjigo, …)
• kaj je tisto, kar lahko strankam zaračunamo (dominantna cenovna paradigma pri tisku je računaje tiskarske pole v odvisnosti od tega koliko barv uporabljamo za tisk. Ali lahko to paradigmo prelomimo? Ali lahko zaračunamo tisto, kar stranke cenijo: hitrost, izjemno kvaliteto, roke, ….)

Da inoviranje postane trajnostni proces v podjetju, ki prinaša koristi na kratki rok in še v večji meri na dolgi rok z zagotavljanjem rasti podjetja, je nujno potrebno inovativnost v podjetje  vpeljati sistematično. Potrebujemo preprost inovacijski managemnet, ki mora podjetju omogočati, da si redno in sistematično jemlje čas za inoviranje, da so ljudje za želeno vedenje – inoviranje - nagrajeni in da obstaja učinkovit proces od ideje do postavitev produkta na trg.

Še kot otrok sem v knjigi rekordov bral o tem, da je nekdo na pšenično zrno napisal pesem. Zdelo se mi je neverjetno in občudovanja vredno. Danes, ko vstopamo v dobo nanotehnologije, si ni težko  zamisliti nanotiskalnika, ki se vozi po tem zrnu in tiska mini reprodukcijo Mone Lise. Sam sicer ne vem, za kaj bi to uporabil, morda pa to kdo že potrebuje. Pred 10 leti še pomislili nismo na 3D tiskanje, danes pa ga veselo uporablja za izdelavo modelov in prototipov. Brez težav si predstavljam navdušenje mojega otroka nad 3D reliefno knjigo. A je to še sploh tiskarstvo? Koga pa to briga. Pomembno je, da predstavimo prave informacije na najbolj nazoren način in na najbolj primernem mediju.

Posted on marec 28th, 2009 under Inovacijski management, Inovativnost • Tags: Inovacijski management, Inovativnost, papirništvo, tiskarstvo. • RSS 2.0 feed • Leave a response, or trackback