Podjetje mora vzpostaviti proces trajnostne inovativnosti. In podetje mora vzpostaviti tudi proces inovativne trajnosti. V luči naraščanja naravnih katastrof in gospodarske krize, v kateri smo, je to nujno. In ravno kombinacijo trajnosti in inovativnosti združuje TRAJNOVATIVNOST. Moje razmišljanje v Vizorju gre v smer, kako pomagati podjetjem pri odkrivanju inovativnega potenciala, ki ga pred nas postavljajo zahteve trajnostnega razvoja. Sam pojem trajnostnega razvoja je za podjetje precej širok:

1. Kot prvo gre za zagotavljanje trajnosti podjetja. Izziv je, kako voditi podjetje, da bo trajalo. Pisal sem že o Kongo Gumi, najstarejšem podjetju na svetu, ki je staro preko 1400 let. Kako jim je uspela takšna trajnost?
2. Kot drugo gre za trajnost zadovoljstva zaposlenih. Tudi pri tem se da biti izjemno inovativen.
3. In kot tretje gre za prispevek k trajanju lokalnega okolja in planeta Zemlje. Tukaj so največji izzivi. Konec Zemlje je po eni strani tako nedefinirano daleč, po drugi strani so nekateri vplivi vidni vsem in marsikdo je že bil žrtev tega in nenazadnje veliko podjetij dojema prispevanje k trajnosti kot velik strošek

Osredotočil se bom na tretje področje - okoljsko trajnost. Trajnovativnost tukaj pomeni dvoje:

1. Doseganje trajnostnega razvoja s pomočjo inovativnosti (v omejeni ponudbi dobrin je edino naša inovativnost neomejena); dvodimenzionalni sistem čas-stroški zariše pred vsako podjetje omejen krog, ki ga lahko razširimo le z dodano tretjo dimenzijo “inovativnostjo”.
2. Zahteve trajnostnega razvoja postavljajo omejitve in kadar so dobrine omejene je to velika vzpodbuda za inoviranje. Po eni strani postavlja omejitve zakonodaja in po drugi strani pa postavlja omejitve vest odgovornih.

Kako se torej lotiti trajnovativnosti v podjetju?

1. Osnovno vodilo mora biti iskanje pozitivnega doprinosa k trajnostnemu razvoju znotraj  področja delovanja podjetja. Če gradbeno podjetje pogozduje to ni smiselno trajnovativno dejanje. Ideal trajnovativnosti je ustvariti posel (podjetje) za katerega bo veljalo, da več izdelkov kot prodamo, bolj pozitiven vpliv imamo na naš planet.
2. Drugo vodilo pa je iskanje preseka med doprinosom k trajnostnemu razvoju in doprinosom k dobičku podjetja. Nobeno podjetje ne more požreti samo sebe, zato da bi bilo v popolnosti “eko”. Inovativnost pa pomaga iskati ta presek. Zaradi vse večje ekološke osveščenosti / trajnostne naravnanosti posameznikov to postaj vse bolj mogoče. Toyotino hibridno vozilo Pryus je odličen primer tega. In ideal je zopet enak: več izdelkov kot prodamo, bolj pozitiven vpliv imamo na naš planet.

Ostane torej le še proces iskanja, ki nas pripelje do ustreznega preseka oz. ustreznih izdelkov, storitev, poslovnih modelov s pozitivni ali vsaj zmanjšanim negativnim vplivom na okolje ter vsaj ohranjenim dobičkom na daljši rok.

Tak proces je seveda kompleksen in ad hok rešitve, ki se jih nekdo na hitro spomni so zelo redko uspešne. Teorija U ki omogoča poglabljanje izziva, jasno izražanje namena in izboljševanje prototipov prinaša izjemno dobre rešitev. V enem prejšnjih prispevkov sem to precej podrobno predstavil.

Morda lahko ta proces razmišljanje pripelje neko podjetje tudi do spremembe njgove osnovne dejavnosti. Zahteve, ki jih okoljski izzivi postavlajo pred nas so resnično veliki. Če je ta novi produkt tudi tržna priložnost in morda celo rušilna inovacija, ni potrebe, da bi jokali za starimi izdelki. Ne vem natančno, kaj to pomeni, a tovarna kemičnih izdelkov Pinus iz Rač se je podala na proizvodnjo biodizla. Na prvi pogled pa to predstavlaj odlično trajnostno rešitev, ki bo prinašala tudi dobiček.

Posted on december 3rd, 2008 under Novice, Orodja, Razmislek, Trajnovativnost, svetovanje • Tags: Inovativnost, Pinus, trajnost, Trajnovativnost. • RSS 2.0 feed • Leave a response, or trackback