Kaj prispeva k razvoju inovativnosti v podjetjih?
Okolje, ki je usmerjeno v inovativnost, se samo po sebi ne razvije. Res pa je, da za to niso potrebni zelo zapleteni vzpodbujevalni mehanizmi. Nekaj preprostih aktivnosti in pravil, ki se širijo od vrha navzdol in dejansko živijo, je dovolj:
1. Dovoljenje za inovativnost (zaposleni si lahko individualno in v skupini vzamejo čas za inovativnost) To je v poslanstvu, vrednotah in ciljih podjetja jasno izraženo in komunicirano.
2. Odprtost za sprejemanje novega, drugačnega in radikalnega. Duh odprtosti, v katerem je vsaka ideja sprejeta kot potencialno koristna, je temelj pridobivanja odličnih idej. To pomeni, da preprečimo nalaganje starih miselnih modelov in poglobljeno „prisluhnemo“ vsaki zamisli.
3. Sodelovanje namesto tekmovanja. Inovativnost je nedvomno kolektivni šport. Sodelovanje pri ustvajanju inovacij pa mora biti vzpodbujeno, nagrajevano in fizično mogoče ter dovolj enostavno. K inovativnosti ne prispevajo le nove in izjemne idej, ampak celotna baza znanja, ki jo mora soustvarjati in uporabljati kar najširši krog ljudi. Vedno bolj se mora sodelovanje odpirati tudi za ljudi izven podjetja: stranke, dobavitelje, odjemalce, partnerje.
4. Dovoljenje za napake. Jasno mora biti, da os napake v podjetju prepoznane kot način učenja. Izdelava prototip kot enega temeljnih elementov inoviranja, pa si tako ali tako brez napak ne moremo predstavljati. Temeljno vodilo pri prototipih pa je: „Zgodaj padi, hitro se uči.“ Prototip že v osnovi ni popoln izdelek. Pogosto niti ni delujoč izdelek. Predpogoj za to, da si posameznik upa delati napake, pa je zaupanje. In le to se gradi skozi izkušnje.
5. Zmanjševanje birokracije. Birokracija, postavi določena dejanja in procese v okvire, ki potem usmerjajo delovanje ljudi. V teh okvirih je ponavadi malo prostora za inovativnost. Pogosto je tak primer z različnimi mehanizmi za zagotavljanje kakovosti, ki vodijo v naraščanje kupa dokumentacije. Birokracija se ponavadi veča z velikostjo in starostjo organizacije. Možna rešitev je v organizacijski strukturi, ki gradi na malih temeljnih enotah.
6. Občutek lastništva. V domačem okolju smo vsi inovativni pri iskanju rešitev kompleksnih problemov. Inovativnost je podprta z jasno sliko koristi od posamezne inovacije. Če posamezni zaposleni ne vidi, kako njegov individualni napor prispeva k razvoju podjetja, postane pasiven.
7. Sistem priznanj in nagrad. Priznanja in nagrade morajo vzpodbujati kulturo, ki jo podjetje hoče vzpostaviti. Predvsem način nagrajevanj ne sme biti v nasprotju z izraženimi cilji in vrednotami. Če želi podjetje pridobivati tudi predloge za majhne izboljšave, ne sme nagrajevati le velikih inovacij.
8. Odprta komunikacija. Gre za odprto komunikacijo med managementom in zaposlenimi pa tudi med podjetjem in strankami, dobavitelji, partnerji. Za graditev okolja zaupanja, v katerem se razvija odprta komunikacija, je nujno, da neredi prvi korak tisti, ki je na višjem hierarhičnem položaju
Res gre za preproste stvari. Ker pa uvajenje teh elementov pomeni tudi spreminjanje kulture, je to počasen in postopen proces. Najbolje se g aje lotiti preko odprte komunikacije z vsemi zaposlenimi in preko sodelovanja in vključevanja vseh zaposlenih. Odličen začetek je preko moderacijske metode “odprtega prostora“, ki ga lahko povežemo tudi z wiki sodelovalnim orodjem ali pa preko “teorije U“. Pravzaprav tudi pri samem uvajanju lahko v veliki meri uporabimo gornja načela.

V podjetju Vizor vzpodbujamo razvoj inovativnosti in inovacijske klime. Širok 360 stopinjski pogled na razvojne možnosti.


januar 15th, 2009 at 1:09 pop
[...] to lahko prinese zelo malo. Bistveno več prinašajo ideje. Da pa se lahko podjetje tega loti, mora pod vizionarskim vodstvom z vsemi zaposlenimi vstopiti v “leto ustvarjalnosti in inovacij podjetja [...]