Teorija U - inovativni potencial globalnega segrevanja
V okviru Svetovnega tedna podjetništva v koordinaciji Kariernega centra osrednje slovenske regije sem imel delavnica o uporabi teorije U. Na GZS Ljubljana se je zbrala pestra zasedba ljudi: poslovni svetovalci, moderatorji, okoljski svetovalci, plesna učiteljica, … Lahko smo stopili na kratko potovanje po levem in desnem kraku U-ja. Fokusirali smo se na izzive globalnega segrevanja.
Gre za odlično orodje prepoznavanja področja, problema oz. izziva ter iskanja pravih odgovorov na ta izziv. Pri potovanju navzdol preko različnih dejavnosti utišamo glasove sodb, cinizma in strahu. Vsak od teh glasov nam namreč prepreči, da bi videli izziv in priložnosti, ki jih ponuja, v celoti. Ti glasovi so posledica naših mentalnih vzorcev, ki jih naložimo, ko se glas pojavi. Vsak ta glas nas usmeri k reševanju izziva po bližnjici, ki pa v večini primerov ni ustrezna. Če mi npr. iskali nove možnosti izrabe sončne energije, bi lahko rekli, da obstajata dve možnosti: spreminjanje sončne energije v toplotno in v električno. Spregovoril bi naš miselni model oz. glas sodb. S tem bi si avtomatsko zaprli pot do drugih potencialnih možnosti. Če že samo pomislimo na fotosintezo, vidimo, da obstaja še kaj. Glas cinizma predstavlja čustveni odziv, ki bi lahko bil v naslednji obliki: “Nikoli nisi bil dober v fiziki. Nimaš možnosti, kaj narediti na področju sončne energije.” In naslednja vrata se zapro. Glas strahu pa bi se usmeril na ekonomski vidik: “Izraba sončne energije zahteva preveč vlaganj. Tega ne zmorem? In kaj če stvar sploh ne uspe?”
Ekskurzija na kraje z najvišjim potencialom, pogovor s ključnimi igralci na področju, scenariji prihodnosti in še kaj so orodja, ki nam pomagajo, da obidemo te glasove (blokade) in pridemo do dna U-ja, ki je točka prehoda skozi šivankino uho. Skozi lahko pridemo le, če smo odložil vsa bremena in vse kar je nebistveno.
Ko se začnemo vzpenjati po U-ju navzgor, najprej razjasnimo namen. Kakšno prihodnost pravzaprav hočemo. Potem lahko ustvarimo prototip. Bistvo izdelave protitipov, je da naredimo nekaj, kar opisuje naše najboljše dojemanje stvarnosti in to seveda ni popolni izdelek. Morda sploh ne deluje. Gre za učenje z delom - učenje iz napak. “Zgodaj padi, hitro se uči“, je temeljno vodilo. Izdelava prototipov je zopet malo raziskovanje po principu U-ja.
Rezultati so neverjetni. V samo triurnem delu, smo izjemno razširili pogled na globalno segrevanje in prišli do zanimivih prototipov. Po direktni poti oz. takojšnjem oblikovanju prototipa, tega gotovo ne bi mogli. Bistveno je, vzeti si čas, zbrati skupino ključnih ljudi in opazovati, opazovati, opazovati, meditirati / poglobiti ter delovati (izdelati prototip) in ga izboljševati.
Loading ...
V podjetju Vizor vzpodbujamo razvoj inovativnosti in inovacijske klime. Širok 360 stopinjski pogled na razvojne možnosti.
december 3rd, 2008 at 3:01 pop
[...] Tak proces je seveda kompleksen in ad hok rešitve, ki se jih nekdo na hitro spomni so zelo redko uspešne. Teorija U ki omogoča poglabljanje izziva, jasno izražanje namena in izboljševanje prototipov prinaša izjemno dobre rešitev. V enem prejšnjih prispevkov sem to precej podrobno predstavil. [...]
december 12th, 2008 at 5:04 pop
[...] od takih procesov je 5-stopenjski proces odkriavnja, ki ga je predstavil Shoji Shiba, drugi pa je Teorija U. Obe metodi vpletata intuicijo, vpogled v prihodnost in temeljita na realnih dejstvih in obe metodi [...]