Toliko jamranja in nezadovoljsva zaposlenih glede njihove službe lahko slišimo, da zveni prav presenetljivo, če je nekomu služba res v veselje. Če to velja za vse zaposlene v nekem podjetju, pa je to že skoraj čudež. Inovacije na področju organiziranosti podjetja odpirajo izjemen potencial razvoja podjetja. Ne smemo pa se bati takšnih inovacij.
Zelo radikalno drugačna organizacijska struktura se je vzpostavila v brazilskem podjetju Semco. Da ne bo dvomo: Podjetje je izjemno uspešno. V ilustracijo in razmislek pa ponujam v branje načela odjetja in elemente vodenja.
10 načel, ki se jih izjemno trudijo slediti:
- Biti soodvisno in zaupanja vredno podjetje.
- Ceniti iskrenost in transparentnost pred vsemi začasnimi interesi
- Iskati ravnotežje med kratkoročnim in dolgoročnim dobičkom.
- Ponujati izdelke in storitve po poštenih cenah, ki so prepoznane od potrošnikov kot najboljše na trgu.
- Strankam omogočati storitve, kjer se odgovornost postavlja pred dobiček. More »
november 3rd, 2008 | Tags: inovativno, struktura, vodenje | Category: Razmislek | Comments (3)
IBM-ova globalna CEO raziskava The enterprise of the future, narejena na podlagi intervjujev s preko 1000 predsedniki uprav in direktorji podjetij po vsem svetu, ima prav gotovo precejšnjo težo. Na tem temelju so predstavili značilnosti podjetja prihodnosti (PP):
Lačno sprememb: PP se je sposobno hitro in uspešno spreminjati. Namesto odzivanja na trende, jih oblikuje in usmerja.
Inovativnost prehiteva domišljijo potrošnikov: PP je “večje” od naraščajočih zahtev potrošnikov. Tesno sodelovanje omogoča presenečanje potrošnikov, kar vodi k uspehu tako potrošnikov kot podjetja.
Globalno povezano: Poslovanje je strateško tako oblikovano, da omogoča dostop do najboljših možnosti, znanja in drugih virov tam, kjer v svetu obstajajo in njihovo uporabo tam, kjer je to potrebno. To je ravni svet, o katerem sem že pisal.
Rušilno po naravi: PP radikalno izziva lasten poslovni model in s tem ruši temelje konkurence. Takoj, ko se pokažejo priložnosti, podjetje, reinovira sebe in celotno industrijo.
Izvirno in ne le splošno: PP gre preko filantropije in odseva izvirno skrb za družbo v vseh dejanjih in odločitvah.
Vse te značilnosti povezuje inovativnost. Oblikovanje trendov je mogoče le, če imamo dobre in drugačne ideje. Sodelovanje s strankami pri iskanju novih idej vse bolj postaja eden od temeljev inovativnosti. Inovativnost pri poslovnih modelih bo počasi po teži prehitela inovativnost izdelkov in storitev. Učinkovita družbena odgovornost pa je mogoča le ob izvirnih idejah, kako to početi. In seveda vedno postavljati pod vprašaj sedanje ravnanje in vzorce delovanja.
oktober 16th, 2008 | Category: Knjige, Razmislek | Leave a comment
Prejšnji teden sem se odpravil na študijski nakup (v bistvu gre za skrivni nakup, kjer pa rezultati koristijo le meni) v trgovino večjega trgovca s tehničnim blagom. Predvsem me je zanimala uporabniška izkušnja, ki jo bom doživel. Hodil sem z odprtimi očmi. Priznam, da imam slabo orientacijo, a v večini trgovin se resnično slabo znajdem. V eno, če se le da, sploh ne grem in to le zaradi izjemne orientacijske nepraktičnosti zama. Tudi tukaj ni bilo drugače. Ko sem pogledal spletno trgovino tega trgovca pa je bila orientacija izjemno enostavna. Seveda vem, da razporeditev v trgovini pogosto služi tudi drugim namenom kot orientaciji. A kakorkoli, to slabša mojo uporabniško izkušnjo.
Okoli ene police sem hodil 5 minut in se me ni usmilil nobeden prodajalec. Brez težav bi obupal in odšel drugam. Iskal sem del za nek aparat in se delal, da ne vem znamke. “To je tako, kot da ne bi vedeli velikosti avtomobilskih gum, ko bi jih kupovali,” in nakupovanje bi se, kar zadeva prodajalko končalo. Konkretno pa sem imel pri tej stvari interes, da jo kupim, tako da sem le “spomnil” nekaj podrobnosti, ki so določili predmet. Niso ga imeli in se ne ve, kdaj ga bodo imeli.
Koliko prostora za izboljšanje uporabniške izkušnje. In koliko prostora za inovativne pristope pri tem. Že, če razmislimo o uporabi kakšne prednosti spletne trgovine, se nam odpre veliko možnosti. More »
oktober 10th, 2008 | Category: Novice | Leave a comment
Uporabniki izjemno veliko inovirajo sami. Inovacija je uporabniška takrat, ko inovator pričakuje korist od njene uporabe. Inovacija pa je proizvodna, ko razvijalec pričakuje korist od njene prodaje. V nekaterih panogah je precej velik delež inovacij uporabniških – v ekstremnih športih skoraj 38 %.
Gibalo uporabniških inovacij je potreba po produktih pisanih na kožo uporabniku. Vodilni uporabniki so zanimiva kategorija, saj se lotevajo inoviranja ob izjemno majhnemu številu uporabnikov, ki imajo to potrebo. Morda so v nekem trenutku celo edini. Tako so v bistvu kazalec porajajočih se potreb in s tem izjemno koristna informacija za proizvajalce. Oni napovedujejo splošno povpraševanje na trgu. Uporabniške inovacije so tako izvor prototipov za mnogo proizvajalce. V UV spektroskopiji je celo 100 % prvikrat izdelanih naprav bilo narejenih s strani uporabnikov.
Kaj pravzaprav to pomeni za podjetja:
- Opazovati morajo vodilne uporabnike. Trendi se namreč začnejo pri njih?
- Odločiti se morajo ali bodo stvari razvijali sami ali bodo le proizvajali, kar vodilni uporabniki razvijajo.
- Najti morajo način dostopa do vodilnih uporabnikov in pregled nad inovacijami, ki nastajajo pri njih.
- Zavedati se morajo, da so vodilni uporabniki pogosto pripravljeni zastonj razkriti svojo inovacijo. Odprta koda ni le pri programski opremi, lahko je še kje drugje – tudi npr. pri menjalniku za gorsko kolo.
september 25th, 2008 | Tags: inovacije, Inovativnost, trženje, uporabniške inovacije | Category: Razmislek | Leave a comment
V precej podjetjih imajo fizični ali virtualni nabiralnik za zbiranje inovativnih idej, koristih predlogov ali kako drugače poimenovano dejavnost. Posamezniki bolj ali manj vzpodbujani, mečejo v te nabiralnike predloge. To je mikro inoviranje.

Mini inoviranje
Za makro inoviranje mora biti nabiralnik precej večji. Vanj morajo z lahkoto vstopiti vsaj tri osebe, še bolje pa je, či jih lahko vstopi vsaj 10. V ta nabiralnik torej pridejo ljudje - zaposleni s svojimi idjami in z dojemanjem idej drugih in v skupinskem procesu se te ideje brusijo in porajajo nove - še boljše ideje.

Makro inoviranje
Šele makro inoviranje lahko v kar največji meri izkoristi inovativni potencial podjetja.
september 24th, 2008 | Tags: inoviranje, kolektivna inteligenca, skupinska ustvarjalnost | Category: Novice | Leave a comment
Intuitivno se je porodila naslednja formula za inovativnost, ki se mi je v praksi že kar nekajkrat potrdila.
I = T * O²
I - inovativnost
T - čas (neprestanost in količina)
O - odprtost
O = pozornost + čudenje + sodelovanje
In še kratka razlaga. Posameznik ali podjetje je inovativno le če si vzame za inovativnost dovolj časa in to počne redno. Pri tem pa je bistvena odprtost za novo in drugačno. Ta odprtost pa nastaja skozi pozornost, čudenje in skupinsko sodelovanje. Pozornost pomeni, da smo odprtih oči, ušes in duha.

Čudenje je lastnost otrok in je nekaj popolnoma nasprotnega glasu sodb, cinizma in strahu. Glas cinizma pravi: “Tega ni še nihče naredil.” Čudenje pa pravi: “Zakaj pa ne? Poskusimo!” Inovativnost pa je nedvomno skupinski šport - še posebej, že želimo dostopati do maksimalnega potenciala.
september 19th, 2008 | Tags: čudenje, tehnike kreativnosti, ustvarjalnost | Category: Razmislek | Leave a comment
Usposabljanje vzpodbujevalcev inovativnosti
Namen usposabljanja
Udeleženci usposabljanja spoznajo različne ovire - blokade za razvoj inovativnosti in vzpodbude ter metode, ki ustvarjajo ugodno inovativno klimo. Udeleženci posamezne elemente praktično preizkusijo.
Način dela
Udeleženci odkrivajo inovativne predloge, kako povečati inovativnost zaposlenih. Lastno izkušnjo inovativne klime na usposabljanju vrednotijo ter prepoznavajo blokade za razvoj inovativnosti in načine za odpravljanje teh blokad. Teoretični impulzi v primernih trenutkih in primernem obsegu razjasnijo praktično izkušnjo in opremijo udeležence za njihovo praktično delo.
V usposabljanju je poudarek na izkustvenem učenju, načrtovanju konkretnega delovanja na terenu in oboje utrjeno s potrebnimi teoretičnimi dejstvi.
Vodilo: Težko vzpodbujaš in usmerjaš druge, če nimaš konkretne osebne izkušnje. More »
september 18th, 2008 | Tags: inovacijska klima, inovativna klima, Inovativnost | Category: Novice, Seminarji | Leave a comment
Festival stare trte v Mariboru pred 2 letoma je bil navdih za preizkus metode lateralnega razmišljanja. Kako bi lahko Festival, ki je bil mimogrede polomija, naredili bistveno drugače. Stvari se lotimo po naslednjih korakih:
1. Iskanje alternativ
- Definiram namen: s prireditvijo promovirati staro trto
- Generiram eno idejo: vodena degustacija vina
- Iz te ideje izluščim koncept: Kaj je vodena degustacija vina? Zabavno izobraževanje.
- Iz tega izluščenega koncepta naberem več idej: nagradni kviz o stari trti, kratka dramska igra na temo stare trte, tekmovanje hajkujev na temo trte, prikaz pridelave vina 200 let nazaj, ..
Idej je ogromno. Če bi izhajal iz druge generirane ideje, bi nabral nov sklop možnosti. More »
avgust 22nd, 2008 | Tags: Cultural heritage, de Bono, Festival, Inovativnost, nove ideje | Category: Orodja | Leave a comment
Tri ali štiri letni otrok nima veliko zadržkov pri postavljanju vprašanj. Malo je vzorcev, ki bi ga silili k postavljanju ‘pametnih’ vprašanj. Ko se vprašanje porodi sploh ne razmišlja in ne oglasijo se različne sodbe kot npr. to je neumno vprašanje, verjetno že vsi vedo odgovor na to vprašanje, to se sploh ne da narediti,.. Enostavno vpraša in se ne obremenjuje, kako bo izpadel. Postavi ‘neumno’ vprašanje, ki je po navadi zelo temeljno vprašanje in nam da hitro jasne in pametne odgovore. Z malo prakse lahko tudi sami postavljamo takšna vprašanja.
Za začetek pomaga, če si predstavljamo, kaj bi v dani situaciji vprašal 4-letni otrok, če bi mu predstavili problem oz. izziv, če bi videl nek dogodek ali predmet. Kaj bi vprašal otrok, če bi mu povedali, da iščete novo službo. Morda bi vprašal, zakaj hodite v službo. Na prvi pogled neumno vprašanje. Če pa si poskusite odgovoriti nanj, se odpre precej novih pogledov. Kaj bi vprašal otrok, če bi mu pokazali prototip gospodinjskega mešalnika, ki ste ga naredili v vašem podjetju. Morda bi vprašal, če se da z njim mešati tudi zemljo. In ko bi vaš sin stopil v nove poslovne prostore vašega podjetja, bi morda vprašal, kje je peskovnik. In vi bi lahko pomislili, da pomeni peskovnik prostor za igro, za preizkušanje novih idej, da morda pomeni konkretno za vaše podjetje ustvarjalni prostor, kjer ljudje prihajajo do novih zamisli. More »
avgust 19th, 2008 | Tags: Dodaj novo značko, McDonald, Pablo Picasso, ustvarjalnost inovativnost vprašanja | Category: Orodja, Razmislek | Leave a comment